Dnevnik povprečne potrošnice, ponedeljek, 27. julij

Ponedeljek, 27. julij

Govorila sem z mamo. Po tisti peripetiji z novim mobilnikom, ko so ji prodali nekaj, kar sploh ne rabi, ji tega nalašč 2 tedna niti omenila nisem. Mislim, da je bila malo užaljena. 
Danes pa je ona poklicala mene. S svojega – pazi to! - novega mobilnika. Zdaj ima neko super Nokio, ki jo je dobila skupaj s paketom MojD. Slišati je bila zelo zadovoljna. Hvalabogu.

Končno ima tisto, kar res potrebuje. Kot sem ji svetovala, se je usedla s prodajalcem in skozi pogovor sta odkrila, da večino stvari sploh ne potrebuje. Zadoščajo že klici, če pa bo vmes poslala kak SMS (mimogrede, to jo je prodajalec naučil), ga bo pač plačala po rednem ceniku. Klicev je namenoma vzela malo več, ker gremo mi na morje in se nekaj časa ne bomo videli, rada pa bi bila v stiku s fantoma. Kar je seveda super in prav. Potem sem jo pa še jaz spomnila, da gre jeseni tudi mlajši v šolo, in bo odslej tudi njega manj videla. Kar solze so ji privrele. Nič čudnega… V teh 9 letih se je navadila njune družbe. Potem je začela pripovedovati, kako ji je bilo, ko sem šla jaz v šolo (in potem so še meni privrele solze) in zdaj ne bo več toliko videla fantov in da se bo vsaj lahko slišala. Videla jih bo pa samo po telefonu. Kar zablokirala sem. Kaj? Potem mi je navrgla – kot mimogrede – da sta s prodajalcem izbrala najboljšo fotografijo in on ji jo je naložil na telefon. Aha, najbrž je imela fotografije 'slučajno' s sabo. Moja mama…


Naslednji dnevnik bo objavljen v četrtek 6. avgusta.

Za ogled arhivov dnevnika kliknite tu.

« Nazaj